Friday, February 19, 2010

COUP d'ETAT

Včeraj smo imeli malo južno državni udar. Novica me je doletela danes, iz smeri severno. Zdaj razumem, zakaj je včeraj zmanjkalo elektrike, danes pa vode. Ker smo vmes. Poleg tega me je včeraj poklicala ženska s številke 987. Sem vedel, da je nekaj uradnega, debelo pa sem pobuljil, ko sem ugotovil, da se pogovarjam z računalnikom, oz digitalnim mlinčkom za kavo. Pogovor je tekel o moji sim kartici. Kupil sem jo bil že dvojni mesec nazaj pri enih mrkih salafistih. Nakar sem bil propisno in brez odvečnih vprašanj fotokopiral moj potni list in fotokopijo nesel overovit na občino, kjer pogledajo tebe, pogledajo potni list, pogledajo fotokopijo in potem uradno izjavijo, da je kopija enaka originalu. Na občini sem bil mimogrede žrtev seksualnega mobinga. Uradnica je brez dober dan rekla, da sem ji všeč. Najprej sem malo zarjavel v fris, nakar so me nizke strasti premagale. A med nama železna rešetka … Skoraj sem že prekopal podzemni rov na drugo stran, ko me je čisto po naključju srečala Pamet. To potem človeku valjda vse dol pade. Torej pridno nazaj k salafistom, ki so vzeli overovljeno fotokopijo, pa moj denar, vstavili sim kartico v mojo dementno nokio in šestkrat vtipkali alahukeber. In zdaj me baba, oz. digitalni polavtomat pokliče in mi zateži, da kje je overovljena fotokopija, pa da naj se nemudoma zglasim pri najbližjem uradnem zastopniku gsm operaterja Djezzy, ki je čisto slučajno 400 km proč. Jaz ji malo sarkastično rečem, da osemsto kilometrov pa že ne mislim štopat samo zato, da bi se lahko še naprej z njo pogovarjal in tu sem naposled zaštekal, da ne govorim s tečno uradnico, temveč s kompjuterjem. Ker je zaštekal. In sicer takole: pisk – počakajte trenutek – pisk – vabimo vas, da se zglasite… – pisk – počakajte trenutek …

Finta je v tem, da so bile v Alžiriji leta 1991 demokratične volitve, na katerih je zmagala demokrščanska stranka, oziroma njena muslimanska inačica, kar pa Zahodu ni bilo všeč in je volitve v spregi z lokalno mafijo in vojsko razveljavil. Od takrat pa vse do danes veljajo v Alžiriji izredne razmere. Dodati moram, da gre občasno v luft kaka bomba in da so bile nekatere med njimi detonirane s pomočjo mobi kosca in mobi ščinkavca. Zato nas hunta vljudno naproša, da se vsi turisti in tenoristi pred detonacijo registriramo. Eto, normalni državljan te prelepe dežele bi bil kooperativen, jaz pa moram nekaj trmoglaviti in pametovati. In potem se še čuditi, ako nam vzamejo elektriko, pa vodo in ako se malo južno zgodi državni udar. Tam južno narod baje pleše in poje od veselja, sestradano deželo je bojda preplavil optimizem tipa Osama-Obama. Samo še tablo za management sreče bo treba poklepati.

Pa aviacijo malo pošlihtati.

Pa džabe pir za vse.

Hochachtungsvoll, vaš aviatičar.



HOTEL MIRU

Hotel de la Paix je eno večjih, če ne kar največje poslopje v Agadezu. Niti ne tako dolgo nazaj je bil sezidan rekordno hitro in v moderni t...