e-Migrator
Slaba štiri leta je E-migrator molčal. Kva čmo. Nakar je napočil čas reanimacije: nastanek še boljšega in originalnejšega E-migratorja na novi domeni. Tu zdaj spokojno nalagam deratizirane uspešnice. Vmes kapne tudi kaj novega. Dokler se preteklost in sedanjost ne srečata v prihodnosti. Hokahej.
Thursday, March 15, 2012
HOTEL MIRU
Thursday, March 8, 2012
PRIMOPREDAJA
Prispela sva točno na dan, ko je Saharski parlament imel v Tifaritiju slavnostno sejo ob obletnici ustanovitve Saharske arabske demokratične republike, na kratko SADR, države, ki jo je priznalo kakih 70 držav (medtem, ko maroške okupacije večine Zahodne Sahare ni priznalo nobeno mednarodno telo ali država). Parlamentarci so pripotovali iz 350 km oddaljenih begunskih taborišč, ki se nahajajo na ozemlju Alžirije, jugovzhodno od mesta Tindouf.
1. dvig zastave SADR in slavnostni govor
4. uradno predajo humanitarne pomoči, ki so jo med ostalimi zbrali Rok, Tomaž in Tina, deloma pa Alfijo s kompanijo (seznama donatorjev žal nimam, tako, da bi se kar pavšalo od srca zahvalil vsem skupaj).
Nazaj sem potoval, kot rečeno počasi, preko Mijeka, kjer sem preživel nekaj neverjetnih dni s prijateljem, ki čistu blizu maroškega zidu (2500 km dolgega monstruma z minskimi polji, bodečo žico, bunkerji, tanki ...) redi čredo koz in manjši trop kamel.
Hvala vsem, se priporočamo.
PS
Naslednjo primopredajo pomoči bo z veseljem koordiniralo Društvo za podporo Zahodni Sahari, ozirom njen predsednik Aleš Skornšek-Pleš. Obstaja tudi možnost, da se karavani pridruži še kakšno vozilo.
Wednesday, March 7, 2012
ISSA IN HUJA
Wednesday, February 29, 2012
DANGER OMAR
*
»Pri vas čas tako bezlja, da bi ga bilo treba privezati,« je ob priložnosti rekel.
Thursday, February 23, 2012
JAKA SILA
In da so tam gori pasti polne poti kilavo markirane, če sploh in da se neredko do kolen vdira v pesek, potem pa ti gazi do prvega branketa ali brankomata.
In da so razgledi v bistvu nikakvi, ker kar je tumač, je tumač.
In da tam na človeka stalno prežijo divje zveri in tudi divji ljudje, ki strašno dobro skrivajo svojo fun-da-mental-istično brado.
Kje je arhitektura milo rečeno bizarna,
medtem ko je umetnost nestabilno vpeta med tradicijo in moderno, tako da glede tega kot običajno ni kaj razumeti (veliko je land-arta in stand-arta in konceptualnih inštalacij).
In kjer se stalno petijo strašne in nerazložljive nesreče, za katere se nikoli ne ve, ali so predmet naključja, deusa ex makine ali človeške kalkulacije.
In kjer je obiskovalec že praktično na vratih biometrično in manualno sprocesiran. Konice njegovih prstov so recimo potunkane v opečnat gips, da ne bi puščal prstnih odtisov,
takoj nato pa ga do pasu nagnejo skozi okno v svet in ga pri tem čvrsto držijo za stegna, kar je bojda odlična arcnija za krčne žile.
In če se slučajno opotečeš ven na lulu ali pipi, te tam že čaka prefrigan mladenič, ki ti demonstrira lokalne šege: omamljanje drobnice z mešanico matičnega mlečka in jupola.
In vedno delajo v tandemu, z velikim nasmehom, pri čemer se nikoli ne ve, kdo pije, kdo plača.
Edino, kar je skoraj tako kot pri nas, je, da obiskovalca potem, ko trikrat preverijo njegovo kartoteko in se še enkrat prepričajo, da res ne pušča prstnih odtisov, naženejo, da se slavnostno slika pred družinskim jeklenim konjičkom. Nemalokrat je kar konjenica v igri.
In kjer stalno nekdo nekam strašno daleč odhaja, ne vedoč, ali se bo sploh še kdaj vrnil in če že, v kakšnem stanju in je vsled tega plaha sentimentalna dušica nonstop v stanju infarktne panike.
»Se bom jutri zjutraj zbudila in bo moj ljubi nenadoma preč, brez oporoke in besede slovesa, pa še čike bo "doma" pozabil?« Take misli te trpinčijo tam gori na severu.
A kljub temu ravno tja vleče srce.
Tako jaka je sila daljnega severa.
HOTEL MIRU
Hotel de la Paix je eno večjih, če ne kar največje poslopje v Agadezu. Niti ne tako dolgo nazaj je bil sezidan rekordno hitro in v moderni t...
-
Tri dni, če ne dlje, smo bili brez interneta. Malo je manjkalo, pa bi prišlo do krize v našem internatu. Dr. Ražd je že javkal, da smo odsek...
-
Fičko na sliki se imenuje Yota katrvendis gonfle, za staromodne prijatelje chameau japonais. Njen krasni novi srečni lastnik se imenuje Ružd...
-
Tretja in zadnja skupina sezone je bil miličnik Vito. »Uf, a zdaj bom pa še kapse moral vlačit s sabo, samo zato, da sem lahko tam, kjer i...