Thursday, March 15, 2012

HOTEL MIRU

Hotel de la Paix je eno večjih, če ne kar največje poslopje v Agadezu. Niti ne tako dolgo nazaj je bil sezidan rekordno hitro in v moderni tehniki, se pravi iz cementnih votlakov, medtem ko je fasada iz tradicionalne mešanice gline, slame in gnoja. Je edina tovrstna institucija, ki lahko dostojno zastopa podobo Agadeza na mednarodnem nivoju, pravijo, saj ima klimatizirane sobe, bazen in bar z raznovrstnimi alkoholi. Zgradil jo je Moamer Gadafi, dipl. ing. islama, ki je kontradiktoren ravno toliko, kot je kombinacija inženirja in islama. Gradnji so botrovale libijske ambicije na severu sosednjega Čada. Tamkajšnji tubujski uporniki so bili Gadafiju trn v očesu, pa je njihovemu poveljniku podaril Hotel de la Paix pod pogojem, da se mu za stalno relocira v Agadez. Poveljniku ni bilo treba dvakrat reči, vprašanje pa je, ali je v celoti spoštoval dogovor. No, saj ga tudi Gadafi ni oziroma je zamolčal nekatere ključne podrobnosti nagodbe. Da ima hotel recimo tri lastnike in ne enega. Eden je iz države gostiteljice Niger, drugi je iz Burkine Faso, tretji pa iz Čada. Burkinski element v podobi generalnega menedžerja farmacevtsko-turističnega konglomerata Queen Elise, s sedežem v Lomeju, Togo, do neke mere garantira poslovnost, nigerski je v igri iz očitnih razlogov, čadski pa kot dejavnik mednarodnega miru. In da koncept tu ne presahne kot voda v pesku, skrbi direktor hotela. Ta ima tri žene z otroki v treh državah: Čadu, Nigru in v Burkini Faso in tako na najlepši možen način prakticira Afriško Unijo. Njegov prestižni položaj mu omogoča vse družinske obveznosti poravnati z denarjem, hkrati pa je vir negotovosti, saj direktor vse stavi na eno samo karto, kar v Afriki ni nikoli v redu. Če imaš posla z Gadafijem, pa sploh. Zato direktor slabo spi. Prav veliko družinskih obiskov si ne more privoščiti. Kdo ve, kaj bi se utegnilo pripetiti v času njegove odsotnosti. In nikoli ni čisto prepričan, da si prav interpretira stvari. Enkrat verjame, da je hotel izključno fasada in da gostje torej ne samo, da niso potrebni, temveč niso niti zaželeni. In ker gostov dejansko ni, je torej vse v najlepšem redu. Drugič spet se mu zdi, da malo ekonomskega uspeha gotovo ne bi nikomur škodilo, pa še on sam bi lahko kaj spravil na stran za hude čase. Posebej odkar je bil v mestu na tridnevnem obisku sam Moamer Gadafi in je raje kot v klimatiziranem hotelu spal v svojem šotor, je direktor dokaj na trnih. Okej, govori se, da Gadafi VEDNO spi v svojem šotoru, ampak čudno je pa le. Da ne bo lepega dne sklenil podreti hotela in na njegovem mestu postaviti beduinski kamp ... Dobro, no, to je zdaj davna zgodovina.







1 comment:

Note: Only a member of this blog may post a comment.