KALINKA

Brez večjega truda sem ugotovil nekaj stvari:

1. Možakar, ki stresa klor v pitno vodo, je bil očitno na bolniški in je zdaj menda nazaj – voda ne zaudarja po kloru samo enkrat tedensko, temveč vsak dan, pojačano. Kot kaže mora izpolniti normo in do konca meseca pokuriti nakopičene zaloge. Skratka v želodcu mi ne kruli več, temveč mi kluri.

2. Internet ni več binarno dolgočasen (je pa ni), temveč je začel ubirati sofisticirane viže: malo je, skoraj je, niti ni, pol pa ful ni. Pol pa bum, JE! Med četrto in šesto zjutraj. Zna biti, da je kdo na bolniški, ali pa sem sam kriv: nekaj časa nazaj sem Aroudenija naučil snemati filme z neta in zdaj celo mesto kot blesavo daunlouda porniče. Odkar sem jim povedal za nagnjenja pokojnega dr. Saše Baričevića (smo na tekočem s svetovnimi trendi!), se je pa še senzacionalistična zlata žila odprla.

Tu mi brez kakega tehtnega razloga pade na um kolega Serge iz Agadeza, ki je prav tam pred leti odprl prvo privatno radijsko postajo na severu Nigra in potem zgrožen ugotovil, da v mestu obstajajo samo tradicionalne štacune in špecerije z osnovnimi prehrambenimi artikli in da ni ama nobene potrebe za reklamami. No, podobno je v Djanetu, z izjemo ene štacune za turiste (ki je bila leta 2000 žrtev legendarnega izropa s strani slovenskih turistov) in pa štacune Kalinka.

Butik, ki je strateško pozicioniran poleg hamama za ženske, ponuja saharska oblačila (sic!), tuareški nakit, parfume in spodnje perilo. V slednjem se skriva filozofija in skrivnost poslovnega uspeha: Kalinka stavi na domačinke, Tuareginje so nore na seksi perilo – mož/fant plača, one to navlečejo, možu/fantu pade romantični mrak na oči, pa je mir v hiši in širše. Novica o efektih seksi perila se je razširila kot požar, kmalu je bilo cca. deset tisoč djanetk opremljenih kot se zagre. Kar je povzročilo nemalo hude krvi, saj je zaželeni efekt pri določenih damah, predvsem tistih nad štirideset, izostal. Žal money back guarantee doesn’t apply here. Starost ni za reve, res. Lastnica butika, recimo ji kar Kalinka, je napol Rusinja, napol pa Alžirka. Pozna se to ne preveč, še posebej, ker je njen mož Francoz, bivši legionar, dandanes pa krotek kot ovčka. Kaj sem že hotel rečt? Aja, Kalinka se zanima tudi za slikarstvo, najbolj všeč so ji Klee, Klimt pa tisti Mondriani. In ruski futurologi Hlebnikov in Majakovski seveda.

Vplivi se evidentni, ampak nima veze - a ni fletno no? Mislim vizualni vtis. Defektno spodnje perilo pa je začel odkupovati krojač iz Nigerije, še neporočen. Najprej si ga temeljito nainhalira v upanju, da bo naletel na kak avtentičen France au revoir, nakar mu sosedovi mulčki gatke strokovno razparajo in navintlajo v dolge lesketajoče se niti, s katerimi neporočeni krojač iz Nigerije šiva dekorativne obrobe za tagmašne gandore, moške tunike. Tako ima na koncu ipak vsak nekaj od Kalinke in nič ne gre v nič.

First they ignore you, then they laugh at you, then they fight you, then you win. (Gandhi)