LEARNED PIG

V stilu lepega sončnega zahoda se življenje ljudi preveša v basen, tako v Eurupi kot v O’frki.  Dottoreju Raždu že nekaj dni ni lahko. Investiral je v pet steklenic nigerijskega Bonya. Bad timing. Vsi kompanjoni so out of town in zdaj jih mora v strahu, da mu dragocena tekočina ne bi izhlapela, polokati sam. Kar potegne za sabo menjavo bioritma: Ražd vstaja ob štirih in gre bruhat, potem še enkrat ob šestih, da se zdriska, nakar je mir do večerne molitve, ko je Raždov cikel spet na začetku. Vmes se jaz trudim konstruktivno in v optimističnem tonu opisovati dražesti ljubljene mi dvomovine Slavenije. Da bo kaj za pod zob (16,5 povprečno dolgih umetniških besed je vrednih 1 euro).

 

Sledeči fotoutrinek je nastal še v času, ko je bil dr. Ražd športno razpoložen.

Zadnje čase je njegovo počivališče (upam, da ne poslednje) bolj takšno:

 Tu se dr. Ražd valja po prašnih tleh, kar njegovi astmi bogme ni v prid. Vsega je pa koker baba kriva. Skušam ga motivirati in ga navdušiti za kraljestvo flore in favne. Uspeh je pičel. Me pa je dr. Ražd na mnogo načinov osvobodil. Odvrgel sem jarem in verige eurupistične manije s higieno. Čistiti namreč res nima nobenega smisla. Naša rezidenca tako postaja bio-razgradljiv work in progres. Fino je tudi, da so temperature že nekaj dni nad trideset stopinj. Novim generacijam muh, mušic, ščurkov, mišk in njihovih večjih sestric in nenazadnje ptic in gekonov, se niti ne sanja, v kakšni neizrecni bedi in pomanjkanju so živeli njihovi neposredni predhodniki. Arogantna, zagovedna, topoumna mladina: samo daj pa davaj pa raspaljot. Dr. Ražd verjame, da je vse to del nekega smiselnega projekta. Jaz malo dvomim, odkar so fiziki ugotovili, da kozmos nima ne začetka ne kraja in da torej potreba za bogom, ki bi naj vse to ustvaril odpade.

Naslov te pošte bi lahko bil tudi “Lord of the Pig: Return of the Horizontal Jedi”, ali  “Rise of the Prozac Nation” ali kaj iz ničejansko-Obaminega repertoarja “Talking nice, killing nicer” ali pač iz zakladnice svetovnih ekonomistov – Malthus: “The Power to Produce, the Will to Consume”.

Svoboda izbire še nikoli ni bila večja.

PS

Pedantnejši bralci so morda opazili, da so zadnje pošte postale nekam sumljivo statične. Pravilno: tu v jugovzhodnem kantonu Alžirije, kamor še Sorosevi hu-moneytarci na zatavajo, sem brez Fatmana in brez gat.