MOHAMED SALIMU ZMANJKALO CIGARET!

Predstavljajmo si naslednji scenarij osebne katastrofe: smo kadilci. Delamo pri osamljeni vodni vrtini sredi puščave. Najbližji sosedje so štirje asocialni delavci, ki pozelenjujejo puščavo (sic!)

in so vsi NEkadilci (siksik). In tebi je zmanjkalo cigaret. Prva trafika 50 km razrukane piste daleč. A avta nimaš. In oskrbovalna karoca je ravnokar šla, Se ne vrne pred naslednjim tednom. A teden šele v plenicah. In ti mlad. Njabližja pripadnica onega spola pa daleč daleč nedosegljiva, ne le geografsko. Siksiksik.

Evidentno, fiskulutra je edina rešitev, ma pomaga samo dokler trajala, dokler tečeta švic in znoj, to pa v puščavi enostavno ne more trajati dolgo. Puščava je mati treznosti, tudi za Baudelairje in Burroughse. In kajpak tudi za Mohamed Salima. Tako je fant v nenehnem lahnem gibanju, kot plamenček sveče.

Fantazija mu dela na tristo in spreminja jarčičke v Grand canyone.

Ves čas v gibanju, ves čas na odskoku. Neskončno sosledje trenutkov totalne predanosti. Notranjosti hladilnika recimo.

En teden ostanejo kumare in paradajzi freški na tak način. Nakar mogoče, mogoče pride oskrbovalna santana z vsem, kar je bilo naročeno, in če le bog ni totalna svinja prinese tudi cigarete znamke Markiz ali pa American leđend. Potem bo vse drugače. In bo vse fajn. Mohamed Salimu bo narasla brada, ten ne bo noben problem, samo da mu Brunhilde namigne svoj da.