Prvo kot prvo je voda izjemoma obilna in izvrstne kvalitete. Zahodna Sahara je s to dobrino sicer sila skopa, da ne rečem zagamana: praviloma lutaš in lutaš in ko končno najdeš vodnjak, razočara z lužnato-milnatim okusom, da je še kuha le pogojno možna. Kot drugo je Lleglet praktično neobljuden, tu je človek brez težav lahko vsem na očeh sam. Sprehodi po okoliških vršacih so vrhunski, veter brije kot satan, a v oazi je mir. Tuintam kaka amerikanerska letalska bomba. Tko, Za suvenir.
Slaba štiri leta je E-migrator molčal. Kva čmo. Nakar je napočil čas reanimacije: nastanek še boljšega in originalnejšega E-migratorja na novi domeni. Tu zdaj spokojno nalagam deratizirane uspešnice. Vmes kapne tudi kaj novega. Dokler se preteklost in sedanjost ne srečata v prihodnosti. Hokahej.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
HOTEL MIRU
Hotel de la Paix je eno večjih, če ne kar največje poslopje v Agadezu. Niti ne tako dolgo nazaj je bil sezidan rekordno hitro in v moderni t...
-
Zakaj sem nakurjen na puščavo? Ma, zaradi tišine. Ko slišiš le hrum lastnega krvotoka. Zaradi razgal...
-
Naključje je hotelo, da sem bil še enkrat na daljnem severu ( to ti je isto kot daljni vzhod, samo malo više gor ... čeprav, noja, vse je t...
-
Hotel de la Paix je eno večjih, če ne kar največje poslopje v Agadezu. Niti ne tako dolgo nazaj je bil sezidan rekordno hitro in v moderni t...
No comments:
Post a Comment
Note: Only a member of this blog may post a comment.