Prvo kot prvo je voda izjemoma obilna in izvrstne kvalitete. Zahodna Sahara je s to dobrino sicer sila skopa, da ne rečem zagamana: praviloma lutaš in lutaš in ko končno najdeš vodnjak, razočara z lužnato-milnatim okusom, da je še kuha le pogojno možna. Kot drugo je Lleglet praktično neobljuden, tu je človek brez težav lahko vsem na očeh sam. Sprehodi po okoliških vršacih so vrhunski, veter brije kot satan, a v oazi je mir. Tuintam kaka amerikanerska letalska bomba. Tko, Za suvenir.
No comments:
Post a Comment
Note: Only a member of this blog may post a comment.