Monday, April 13, 2009

PRPETUUM IMMOBILE

Priplaval sem po bizarni župci. Po njej bom tudi odplaval. Zdaj. Kot sem obljubil, ne zapuščam več varnega zavetja lastne jazbine. Prihajam v Priklopil leta. Javnost je treba zaščititi pred deviantnimi osebki in pred nesporazumi tipa: se dobim z ex-ex-drago, ki je že nekaj let uspešna mati samohranilka. Ona triumfalno blokira pogrevanje starih župc, jaz pa s pogledi goltam njeno malko in si mislim nekega dne bo vse to moje. Kar ima zanimive posledice. Naj slike spregovorijo same zase.



Ob slednji iz temin korodiranega spomina vznicne scena iz romana Vladarka proslulega, zdaj že obnošenega & nerealiziranega pisatelja Mohorowitza. V njej wallstreetovski broker v pavzi za kosilo šprinta k svoji priljubljeni S/M dami. Tačas, ko si njegovi kolegi uničujejo trebušne slinavke z raznimi kitajskimi luch-specialsi, si on privošči porcijo t.im. brown-showerja. Česar ne uspe pospraviti in situ potem varno zapakirano v ličnem lanč paketu iz recikliranega kartona žvižgaje sprehaja po Peti aveniji. Vsak avtor enkrat sreča svojega junaka...

Sranje v plastične vrečke ima kopico prednosti. Verjemite, kopico. Zdaj denimo nazorno vidim, kako blizu sta lahko sranje in scanje. Ali pa recimo drek in hrana. Šokantno. Šele ko to doživiš, začneš ceniti življenje v vsej svoji mizeriji. Zaštekaš od kod in kam fraza »tenko srati«. In mimogrede: hrana pomeni v arabščini drek.

Pokorno javljam, da sem kljub določenim telesnim in umskim omejitvam v dobri družbi.



Podnapisi za lolije: Nič nas ni strah, če so Buda & MaoCeTung z nami. Sam svoj Aušvic.

Kočevski rog iz perspektive matere podlega partizana.

Zaključil sem en zvezćić (znamke Paperblanks) in začel drugega (znamke Muleskine). Obadva sta čisti blef od kitajskega pofla, kar se workmanship kvalitete tiče.

Citiram nekaj modrosti, ki mi jih med buljenjem v strop narekujejo modeli iz šef etaže:

»My entire life I tried to attain purity and all I got was dirty looks.«

»Nikoli ni prepozno za se počutit grozno.«

»Slišim, da je k vam kot okupatorska vojska prikorakala pomlad.«

»Nežni do mrtvih, kruti do živih.«

»Krajček kruhka, žlička čaja. Použijemo spoštljivo.«

»Špageti milaneze in šolska reforma bolonjeze.«

Petek zvečer, 17.31, ravno se začenja Al-Magrib maša: šetam mimo mošeje iPoslušam Internacionalo. V nemščini. V produkciji narodno-zabavnega ansambla Ljubljana.

»Oni rečejo izgubiti obraz, mi rečemo maske so padle.

»Potrebujete vodiča? Svetujemo kompas.«

»Nezadržna so kolesa Progresa.«

HOTEL MIRU

Hotel de la Paix je eno večjih, če ne kar največje poslopje v Agadezu. Niti ne tako dolgo nazaj je bil sezidan rekordno hitro in v moderni t...