NA PLANINCAH

V Imilchil sem ipak prišel, čeprav so stranski kolovozi do njega misteriozno zavintlani, pa hudo atraktivni. Imilchil sam ni nič posebnega. Itak. Je pa treba dodati, da mu več kot bežnega ošvrka tudi namenil nisem. Majo pa fajn bencinsko.

Mislim, saj nimajo samo ene. Ta je bila zgolj cenovno najbolj ustrezna. Okolica Imilchila je pa druga pašta. Potem ko so cel svet nasrali, da je selo Arlit v Nigru zgolj dobro zamaskiran supermarket za atomske bombe, katerega prvi (in ne zadnji) klient je bil pokojni Sadam Husein, so podjetni Amerikanerji v okolici Imilchila našli kronski dokaz, da je na Marsu voda,

 

da se torej splača investirati in hops, že prodajajo parcele na Marsu po bagatelni ceni desetih jevrčkov za kvadratni meter. 

Komunalnih storitev in transporta cena ne vključuje.

DDV-jčka tudi ne.

Kljub temu prve naivčine že cincajo »a bi, a ne bi, pa saj lahko vzamem kredit« in take. Mislim folk je res u iber naiven. Pa čisto nič ga ne izuči.

V okolici Imilchila se nahaja še kar nekaj vesoljskih lokacij.

Žal teh vrli Amerikanerji zaenkrat še ne tržijo (jih šparajo za cionistične tenoriste, ki mislijo sem evakuirati svoje petarde iz Dimone, ko bo Svetovna atomska agencija enkrat zbrala pogum, etiko in moralo, da tudi njim potrka na vrata).

Pa dobro, to je druga zgrudba.

Poglejmo raje še nekaj slikic, zvrnimo pirček, žvaknimo tablico Milke Planinc.

Slednja je iz serije ONP - svilena penetracija.

PS

Vse dni na Atlasu se je koker silno pripravljalo k dežju: grozeče je puhalo zdaj iz ene, zdaj iz druge strani, kopičili so se črni oblaki, grmelo in treskalo je kot zastavo, v zraku je bila tista rahlo iritantna elektrika, bilo je stalno tik na tem, da se obilno uščije iz brejih stratokumulonimbusov. Pa ništa. Ama ništa. Ko sem enim hribovcem od srca zaželel obilo dežja, so me pogledali, da sem raje opustil detajle in jo podurhal na drugo stran hriba, kjer me je - če to ni bil kak alpski smrdokaver - mislim da zadela ena kaplja dežja. Prvega po mnogih mesecih Sahare z okolico. Debela mastna mokra prasica.

Pa dobro, treba je biti z malim zadovoljen.

Ampak ne vem no, to s tem dežjem me blazno spominja na nekaj, pa mi ne sine na kaj.