Saturday, May 16, 2009

MARS ATTACK

Torej kot rečeno, poln vere v boga, Pavleta Vuisića in cesarja odprem jaz zarana zjutraj nedolžne oči in ne kriv ne dolžen ugledam sledečo sliko.

»To ni moje stopalo!« kriknem od groze in planem k ogledalu.

Sem to jaz? Nemogoče. To je lahko zgolj in edino še ena neljudska rabota naših najboljših sosedov marsovcev.

Natančneje je to vendar oni malar Munih, Menih, Minhenčan, nekaj takega. Kot vedno se tuji okupatorji (marsovci), naslanjajo na domače izdajalce, ki za marsovca opravijo umazano delo.

Iiiiii, groza in gravž, pošteni davkoplačevalec je mortificiran. V šoku dvigne bogaboječi prst:

»Poslušajte vendar Munih, tako to ne gre, na tako podel način izdati domovino-očetnjavo in narediti zbrko total, kjer ama nikomur ni več jasno, kdo tu pije in kdo plača!«

»Vzemite se za božjo voljo vkup kot uboga gmajna, sicer vam sledijo najostrejše konsekvence, tako tukaj na žemlji, kot tam v nebesih! Kaj vam le pade na um, šment človeški, se vi zavedate v kak greh ste se spustili!!!!!!!!«

Dovolj bodi teh trivialnosti, ki kvazi slavijo absolutno lepoto stvarstva. Saj nismo na modni reviji. Vzel bom pamet v roke in se zamislil ala Drnovšek. Globoko se bom zamislil...

PS – Ob polnem zavedanju, da tačas, ko jaz tu zeleno kri ščijem, vi tam mirno in radostno uživate pod krilom in kuto vitezov demokrizije, ki neobritega Turka ne spustijo čez vrata Carigrada, postuliram naslednjo ugotovitev & nagradno vprašanje:

1. Slovenija je žemlja obećana. To je najboljša možna domovina očetnjava. Rožnik recimo je fenomenalen, čeprav so tam same bukve, rože pa so v Holandiji, pa Golovec tudi, čeprav je FKK omiko že zdavnaj zamenjal za goščo, gostejšo od četnikove brade.

2. Koliko je dandanes vredna lepa slovanska beseda? (Govorimo seveda izključno o vrhunsko kvalitetni slovanski besedi). Bogme ne veliko. Šest cela petindvajset centima, če ti je sreča mila. Lahko in predvsem pa nič. Se pravi, da gre idealno v en jevrček šestnajst nesmrtno izbornih slovanskih besed. In tu se skriva odgovor na vprašanje, čemu se snovalec pričujočega bloka tako pogosto zateka k tujkam, spakedrankam in podobni francoski solati. Razlog, simpotom in posledica je seveda t.im. logika kapitala. Snovalec ves čas razmišlja, kako bi dosegel in presegel dodano vrednost. Brez davka seveda. Fučka se njemu za vas. In za marsovce tudi...

HOTEL MIRU

Hotel de la Paix je eno večjih, če ne kar največje poslopje v Agadezu. Niti ne tako dolgo nazaj je bil sezidan rekordno hitro in v moderni t...