CHEKIRA SPET NAPLAHTALA GRANIČARJE!

Tokrat je naša brhka junakinja udarila v samo srce pasje procesije, ki se ji reče kapitalizem: Amerika, zemljo obećana. Pravzaprav bi moral iti jaz osebno, a mi je kot dolgoletnemu klientu našega zdravstvenega sistema gibanje dovoljeno zgolj v občini, v kateri imam prijavljeno stalno bivališče (nosim tudi rumeni trak na levi roki). No, Chekira se je širokogrudno odločila za Lufthanzija, mene pa meni nič tebi nič stlačila na dno kufra, z nalogo, da glumim kranjsko klobaso, če bo amerikanerski CBP (Customs and Border Protection) kaj zatežil. Po 12 urah leta se dejansko JE zataknilo zaradi bele gline, ki sem jo v terapevtske svrhe tihotapil v levem devžeju. CBP je mislila, da gre za četrt kilce prepovedane substance, med poznavalci znane kot  “hors”. CBP je cepnila v delirij, še posebej, ko sem kljub statusu kranjske klobase nekaj duhovičil z izreki in pregovori v klasični arabščini. Chekira pa je ostala hladna kot izključena mikrovalovka. Tudi ko ji je gumijasto orokavičen stot in cent sala s povišanim glasom ukazal, naj spusti hlače, se prikloni naprej,razširi žemljo in glasno kihne. Chekira je flegma izpeljala vse to in za nadgradnjo potom zadnje plati izstrelila projektil zelene sluzi sadističnemu pigu naravnost med oči. Ta je dropnil kvazi dead na tla, cvilil kot pujs in mevžasto klical okrepitve. Njegovi kameradi so družno grizljali freedom fries in glumili Francoze, itak.  Še takrat ko je pujsu raz nosni koren začel mezeti cvet rudeče krvi in je njegov pogled postajal iz trenutka v trenutek bolj “filozofski”. Da izgleda kot prešvicana poročena hindujka,  so ga kameradi brez pardona vlekli za nos. Chekira pa je z mano pod pazduho tiho kot pink panter  hit the streets obljubljene dežele. Eeeh moj batjuška, sinko dežele silnih produktov in neomejenih storitev. Pa vsi šljakajo kot kreteni, ker si ne morejo privoščiti prostega časa, ker time is money, to je: more time is less money. No time je a lot of money in zero time is … A v zraku povsod opojni vonj seksualno razvnetih japonskih češenj in češpelj.  Vsaj tu v San Franciscu, konec meseca marca 2010.

Chekira se veseli, da nisem več prtljaga, oziroma kranjska klobasa.

Eh, nekatere je tako preprosto razveseliti. Slava jim.