Sunday, November 28, 2010

SIN TITULO

Sicer smo že v deželi kratkohlačih pajacev in zadekanih pingvink, ampak moram malo kaljega Alfijota pohecat. Modelu je v resnici ime Alfonz, ampak vsi, razen ženke, ga ljubkovalno kličemo Alfijo in Omegijo. Alfijo je tiste vrste človek, ki hoče biti vedno in povsod ta glavni samec, tudi ko nihče ne dirka z njim. Torej, guarda bene Alfijo:


Ma mam rad barke Alfijo, pa tudi če gre za Einmann Yolle iz leta devetnajststodvajset s full batten jadri iz nonotovih prdobrank (guardapedos).

Ali pa tale brod na krotki reki Spree,

retro domek v mehurju novonastale soseske za jupije sa pogledom na more. Oh, domek, moj je adijo, a ga ni hudič od šerifa Janko Vić-Rudnika tri dni po mojem odhodu dokončno odtujil, šmrc. Po dekadi skvotanja so me fuknli na cesto, skratka. Zdaj sem pa res beskućnik, napol gnil kamionet je vse kar mi je revi v življenju ostalo. But we will rise again: vrnem se s tole frendico od Katjuše in se sparkiram direkt Janko Vić-Rudniku pred mesno hišo.

S temle me bo pa moja kao druga frendica doktor Štela hrbet krila.


Še nam bo Janko kazačok tancal! Ouu-je!