Wednesday, October 6, 2010

MENGEŠKA MORNARICA NA STREHI SVETA

Klenemu planincu, ki je minuli vikend nič hudega sluteč osvojil vrh 1970 metrov visoke planine Zvoh, je prizor tik za izstopno postajo najvišje krvavške sedežnice gotovo vzel sapo. Sredi muhastih kodrčkov viskogorskega umetnega jezerca so v gromkem ritmu slovenskih šlagerjev poplesavale štiri rasne jadrnice. Glasbeno kuliso so občasno prekinjali zvočni signali, zagonetno mahanje z raznobarvnimi zastavicami in obvestila nekakšne žirije, ki je laikom ne preveč razumljivo orkestrirala 1. jadralno regato za pokal Costelle. Da ne gre za privid, je vrlega gorjana prepričala šele četica plečatih domačinov z nekaj sto metrov niže ležečih planšarij, ki jim kljub liberalnim dozam avtohtonih osvežilnih napitkov na bazi hmelja, grozdja, borovničk ali materine dušice gravitacija ni delala nobenih težav. Vonj fatamorgane je zakuhala peščica zanesenjakov iz Navtičnega Kluba Norik. Neke tople poletne noči je sredi labirinta hrvaških arhipelagov, lebdeča na airbagu že omenjenih osvežilnih napitkov, padla odločitev, da bo polovičnost Piranskega zaliva presežena z regato, ki ji na Balkanu in širše ni para. Kar je spust Dava Karničarja z Everesta za svet smučarije, bo Florjanova regata za jadranje. Tako je tudi bilo.

S pomočjo sponzorjev, RTC Krvavec in gajstne družine, ki vodi planšarijo PrFlorjan, je bil veledogodek postavljen na akumulacijsko zajetje , ki sicer služi umetnemu zasneževanju krvavških strmin in ki vodo dobiva iz struge dober kilometer niže ležeče reke Kokre. Tekmovanje se je v meglenih koprenah in nestanovitnih sapah odvilo po pravilih Match-race regat. Uvodna dva kroga dvobojev sta šestnajsterico prijavljenih tekmovalcev zdestilirala na četverico polfinalistov, ki so se v odločilne dvoboje podali dan kasneje. Medij za dosego nesmrtne slave so bile monotipne jadrnice Mini 12 – verne replike regatnih bolidov, ki so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja borili za sloviti Americas Cup. S pomebno razliko, da so replike dvanajstkrat manjše od originalov, odtod Mini 12. Jadrnice, ki tehtajo le kakih stopetdeset kilogramov, in terjajo temu ustrezno filigransko vodenje, so za svojo velikost presenetljivo hitre, saj ob ugodnih vremenskih pogojih dosegajo hitrosti do 6,5 vozla. Letos si je flota, ki je zlagoma narasla na dobrih štirideset jadrnic, pri Jadralni Zvezi Slovenije izborila status uradnega monotipnega razreda. Tekmovanja potekajo od leta 1994, od leta 2006 pa se najboljši merijo na izredno kompetitivnih državnih prvenstvih. O zmagovalcu odloča serija petih regat, ki potekajo na različnih sladkovodnih telesih naše lepe domovine, pove France Najdič, organizacijski začetnik in najstarejši prvak klase Mini 12, ki ima pod okriljem JK Bohinj prav tam tudi svoj domicil.

Nedelja je prinesla več megle in manj vetra. So pa svojo vitalnost pokazali organizatorji, ki so program prejšnjega dne inventivno nadgradili z duhovitim, nevsiljivim in primerno artikuliranim moderatorjem, ki je posrečeno polnil luknje med enim in drugim refulom. Mimogrede, reful je tista beseda, ki kontinentalne jadralce loči od primorskih: izvorno italijanskin refolo (sunek vetra), prvi naglašujejo na u, drugi pa na e, kot se zagre. Čeprav je predvideni helikopterski spektakel zaradi megle odpadel, sta za dodano vrednost poskrbela višinska skakalca v vodo Jan Vončina iz Idrije in Jernej Klinar z Jesenic. Z betonskega stolpa, ki s svojo protipezo preprečuje, da bi zgornja postaja dvosedežnice omahnila v globino, sta se pognala v ledenico in pri tem izvedla lastovko, vzvratni salto, leteči salto in spektakularni skok »rit na ploh«.

Medtem so se četrtfinalisti dajali za lovoriko regate Costella. Multitalent Jani Pogačnik je v malem finalu po hudem boju premagal Stanislava Kraglja, v finalu pa sta se pomerila Marko Kavs, lanskoletni državni prvak in pa Janez Zajc. Prvi je izstopal z elegantnim zenbudističnim slogom, z večno cigareto namesto vetrokaza v roki, ki se je v vetrovni loteriji izkazala za magično orožje. Drugi je bil v danih razmerah morda za odtenek preveč atletsko nastrojen. Kljub temu se je finale v dramatičnem fotofinišu končal z rezultatom 2:1.


Po zagotovilih pristojnih oseb ponovitev prve visokogorske regate pri nas zanesljivo sledi.